Продукция бренда Zanussi

Posavski obzornik - leto XVIII, številka 24, četrtek, 20. 11. 2014

KMETIJSTVO

Gremo na tržnico

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Vsem zainteresiranim sta za dodatne informacije na voljo vodja

projekta Darja Planinc in koordinatorka projekta Liljana Omerzu,

na sedežu LAS Posavje, CKŽ 2, v Krškem, na tel. 07 488 10 43 ali

e-naslovu: las.posavje@rra-posavje.si.

naročena objava

Neškodljivost oz. varnost hrane

je določena s številnimi predpi-

si oz. standardi. Na policah na-

ših trgovskih hiš so prehranski

izdelki iz vsega sveta in izpol-

njujejo predpisane standarde.

Vsa hrana na policah trgovskih

hiš je tako na osnovi predpisa-

nih standardov zdravju neško-

dljiva, torej varna. Brez informi-

ranja potrošnika o posebnostih

domače pridelave in predelave

se naši pridelki in izdelki v tej

množici izgubijo.

Kakovost in varnost živil sta te-

sno povezana. Tako npr. nagni-

to sadje ni niti kakovostno niti

varno oz. zdravo živilo in iz take

surovine ni varnega predelne-

ga proizvoda. Varna, zdravju

neškodljiva hrana pomeni

hrano brez prisotnosti mi

kroorganizmov, ostankov

pesticidov, zdravil, zičnih

onesnaževalcev, v ustreznem

roku uporabnosti, brez or-

ganoleptičnih sprememb...

Nadzor ustreznosti oz. varno

sti živil izvaja Urad RS za var-

no hrano, veterino in varstvo

Ali je kmet dolžan kupcu izda-

ti račun, je v osnovi odvisno

od: načina ugotavljanja davč

ne osnove (obdavčitve) kmetij-

ske dejavnosti in (ali) od vrste

proizvoda, s katerim prihaja po

samezno kmetijsko gospodar-

stvo na trg. Neodvisno od tega

pa tudi od tega, ali so kmetje

zavezanci za davek na dodano

vrednost .

Kmet na tržnici (neposredna

prodaja) lahko prodaja pridel

ke iz osnovne kmetijske de-

javnosti in izdelke iz dopol-

nilne dejavnosti na kmetiji.

Pridelki osnovne kmetijske in

osnovne gozdarske dejavno

sti so lahko obdavčeni po ka-

tastrskem dohodku (prevla-

dujoča oblika) ali na osnovi

priglasitve načina ugotavlja

nja davčne osnove po dejan-

skih prihodkih in normiranih

odhodkih ali po dejanskih pri-

hodkih in dejanskih odhodkih.

Katastrski dohodek (KD) je do-

ločen kot pavšalna ocena mo-

Zaradi česa smo lahko prepričani, da kupujemo

zdravju neškodljive prehranske izdelke?

Varna hrana pomeni zdravju neškodljiva hrana. Ta termin pa ne označuje vedno tudi kakovosti hrane. Vprašanje je, če potrošnik v kontekstu hrane razume

izraz zdrav, varen, kakovosten … Povprečna ozaveščenost kupcev je povezana z oglaševanjem. Temi o kakovosti pridelane hrane in kakšni so mehanizmi za

pridelavo varne hrane na sleherni kmetiji, sta bili že predstavljeni.

rastlin (UVHVVR), ki vrši nad-

zor tudi na kmetijah, od pri-

delave do predelave. Vsi nosilci

živilske dejavnosti morajo ob-

vezno registrirati živilski obrat,

kjer izvajajo katerekoli aktiv-

nosti z živili. Registracija zago-

tavlja sledljivost in olajša izva-

janje učinkovitega uradnega

nadzora. Za tem sledi registra-

cija dopolnilne dejavnosti na

kmetiji na Upravni enoti.

Vsa živila, ki se pojavljajo na

trgu, morajo biti varna, kar za

gotavlja dobra higienska pra-

ksa postopka predelave na

kmetiji. Varnost živil zagota

vlja predvsem higiena. To po-

meni ustrezno ureditev prosto-

ra, kjer se čiste in nečiste poti

ne križajo. S tem se prepre

či prenos škodljivih mikroorga-

nizmov iz dela prostora, kjer se

živilo sčisti oz. pripravlja za na-

daljnjo obdelavo v čistem delu,

kjer se živilo dokončno obdela

in pakira. Vsak nosilec živilske

dejavnosti mora tehnološke

postopke denirati, oprede

liti kritične (KKT) in kontrolne

točke (KT) tehnološkega po-

stopka. Opredeljene postopke

mora dokumentirati in jih nad-

zorovati. Evidentirati mora po-

stopke čiščenja predelovalnih

prostorov, zdravstveno stanje

zaposlenih, izvajanja izobraže

vanj v zvezi s higieno živil. Hi-

giena osebja, okolja, opreme,

izdelka, delovnega procesa so

osnove, da je živilo v prome-

tu varno oz. zdravju neškodlji-

vo. V vseh fazah, od pridelave,

predelave, distribucije in pro

daje, se mora zagotavljati sle-

dljivosti. Na naših kmetijah se

izvajajo predelave živil z visokim,

srednjim in nizkim tveganjem.

Tveganja, kot npr. temperatur

na, morajo biti natančno deni-

rana, vodena in dokumentirana.

Nosilec dejavnosti je odgovoren

za varnost živila, od vil do vilic.

Omenjeno pa ne velja v primeru,

da potrošnik ne upošteva navo-

dil uporabe ali hrambe.

Nosilec živilske dejavnosti je

odgovoren tudi za odpoklic ži-

vila, če ugotovi, da je bilo z ži-

vilom kaj narobe. Tudi označbe

na živilu sodijo v kontekst varne

hrane. Še posebno jasno mora-

jo biti med sestavinami označe-

ni alergeni. Neustrezno označe-

no živilo ne sme biti v prodaji.

Ne glede na uradni nadzor, ki je

pomembni podporni deležnik

dobre prakse, mora kupec sam

paziti, kaj uživa. Uporablja naj

vsa čutila in pozoren naj bo na

poškodbe embalaže, na sesta-

vine, pri nepakiranih živilih naj

povpraša, kakšna je sestava v ži-

vilu, še posebno, kadar ima po-

trošnik kakšno alergijo. Proda-

jalec mora točno vedeti, kaj je

v izdelku, ki ga prodaja.

Projektni partner

KGZ Novo mesto,

mag. Ana Nuša Kunej

Kmetje in »vsak račun šteje« …

žnega tržnega dohodka od

osnovne kmetijske in gozdar

ske dejavnosti in je neodvisen

od dejansko ustvarjenih pri-

hodkov na kmetiji, je vnaprej

določena davčna osnova za za-

vezance. Pri takem načinu ob-

davčitve ni potrebna posebna

registracija za davčne namene

Velika večina lastnikov kme-

tijskih in gozdnih zemljišč je

obdavčena na osnovi KD. Če

kmečko gospodinjstvo prese

že določen prag KD, ki so mu

prištete obdavčljive subvencije,

mora priglasiti način ugotavlja-

nja davčne osnove. Taka kmeti-

ja ne more biti več obdavčena

na osnovi KD.

Osnova, s katero nosilec dopol-

nilne dejavnosti vstopa v doho-

dninsko obdavčitev, se lahko

ugotavlja na dva načina, in sicer

po dejanskih prihodkih in nor-

miranih odhodkih (70 % normi-

rano priznanih odhodkov, od 1.

1. 2015 pa 80 % normirano pri-

znanih odhodkov) ali po dejan-

skem dohodku (razlika med pri-

hodki in odhodki).

Iz zgoraj navedenega sledi, da

kmetom, ki so obdavčeni po

KD in prodajajo lastne osnov

ne kmetijske proizvode, ni

potrebno izstavljati raču

nov. V vseh drugih primerih

obdavčitve osnovne kmetij-

ske dejavnosti in v primeru,

da kmetje prodajajo iz dopol

nilne dejavnosti na kmetiji, je

račun potrebno izdati.

Ko kmetje prodajajo osnovne

kmetijske pridelke ali izdelke iz

dopolnilne dejavnosti na tržni-

ci, pa se srečajo še z eno obliko

obdavčitve - davkom na doda-

no vrednost (DDV). DDV je obli-

ka davka, s katerim se obdavču-

je promet blaga in storitev.

Kmetje, ki neposredno prodaja-

jo na tržnici iz osnovne kmetij-

ske ali dopolnilne dejavnosti, se

v sistemu DDV lahko pojavlja-

jo kot zavezanci za DDV, mali

davčni zavezanci oz. pavšali

sti ter kmetje, ki niso zavezanci

za DDV. Obstajajo posebni po-

goji (glede višine KD ter višine

prometa), kdaj kmetija postane

zavezanec za DDV. Kmetija se v

sistem DDV lahko vključi tudi

prostovoljno.

Če je kmet zavezanec za

DDV, je izdajanje računov

obvezno.

Če povzamemo, je kmet, ki ne-

posredno prodaja na tržnici,

dolžan kupcu izdati račun, ra

zen izjemoma, ko izdaja raču-

na ni predpisana obveznost.

Kmet ni dolžan izdati računa

za prodajo lastnih primarnih

kmetijskih pridelkov (sadje,

zelenjava, mleko ...), če kmet

ni zavezanec za obračunava-

nje DDV in je hkrati obdav-

čen na osnovi KD. V vseh osta-

lih primerih je račun potrebno

izdati. Brez računa je na tržnici

torej dovoljeno prodajati le pri-

delke, ki štejejo za lastno proi-

zvodnjo na kmetiji: sadje, zele-

njavo, žito, mleko, med ... Za te

iste osnovne pridelke, če niso

pridelani na lastni kmetiji, za

vse predelane proizvode iz do-

polnilnih dejavnosti ter za goz-

dne sadeže in okrasne rastline,

ki jih kmetje prodajajo na tržni-

ci, je račun potrebno izdati.

Projektni partner

KGZS-Zavod Novo mesto

Helena Gramc

Tudi usposabljanj v Sevnici in Brežicah so se pridelovalci z zanimanjem udeležili.

V kontekstu preprečevanja sive ekonomije se je tudi v Sloveniji začelo uveljavljati načelo “vsak račun šteje”. V povezavi s tem so kupci na živilskih tržnicah za

nakup pridelkov in izdelkov od kmetov pričeli zahtevali račune. V nekaterih primerih jih lahko zahtevajo tudi inšpekcijske službe. Kmetijstvo kot gospodarska

panoga je pri posameznih stvareh specično in tako je tudi pri obveznostih glede izdajanja računov.

Posavska špajza tudi v Bistrici













 M. M.